Novice objavil

Kdaj je pravi čas, da vržemo kruh v smeti?

Hrana je energija, je denar in odnos do okolja, ljudi, truda in vrednot. Smotrno načrtovanje obrokov je izjemnega pomena. Tokrat se bomo v prispevku še posebej posvetili hrani, ki je bila že v preteklosti deležna posebne pozornosti – kruhu.

Starejša generacija se še spominja, da je velika večina ljudi vsak dan jedla črn kruh, da je bil bel kruh, še posebej pekovsko pecivo, žemljice in kifeljčki, bolj ali manj za priboljšek.

 

kruh2

Danes pa se police v trgovinah naravnost šibijo pod različnimi vrstami kruha, ki je vseh barv, vseh oblik, s takimi in drugačnimi dodatki, predvsem pa vedno svež in predvsem lahko dostopen. Zato ga vse več ostaja, starega nočemo več jesti, ne poznamo več starih receptov. Babic, ki so poznale veliko nasvetov, kako uporabiti star kruh, pa žal ni več. Zato ga tudi vse več konča v smetnjakih. Plesni so vse mikroskopske vrste gliv, ki rastejo v obliki hif (v nasprotju s kroglastimi glivami, ki tvorijo kvas, in makroskopskimi glivami, ki jih poznamo kot gobe). Kolonija plesni je sestavljena iz hif, medsebojno povezanih v omrežje, ki imajo mnoga, genetsko identična jedra in jih obravnavamo kot en sam organizem – micelij. Tak micelij v svojo okolico izloča hidrolitične encime, ki razgradijo organski material v enostavne sladkorje, te pa nato plesen posrka v hife.

plesen1

Plesni so pomembni kot razkrojevalci v ekosistemu, splošno pa so znane predvsem kot faktor, ki pokvari hrano. Med njimi so tudi patogeni organizmi in organizmi, uporabni v pridelavi hrane (npr. »plemenite plesni« v siru).

Plesni tekmujejo z bakterijami za vire hranil, zato mnoge vrste izločajo toksine z antibiotičnim učinkom, kar izkorišča tudi človek. Poleg antibiotikov pridobivamo industrijsko s pomočjo gliv tudi nekatere encime. Plesen za svojo rast potrebuje vlago in zaprt prostor.

Kdaj pa je pravi čas, da kruh roma v smeti?

Zagotovo ne, ko je samo malo posušen, ko je barva taka kot mora biti, ko nima slabega vonja. Predvsem pa. da se ga še ni polotila plesen, ki naravnost preži na star kruh, posebej, če ga hranimo v plastični vrečki zato, da bi dalj časa ostal mehak. Če se ga plesen še ni lotila, ga lahko uporabimo, če le imamo nekaj dobre volje in fantazije.

kruh1

Če na celi štruci kruha odkrijete le eno plesnivo pikico, je verjetno druga polovica kruha povsem uporabna. Vendar strokovnjaki priporočajo, da kruha vseeno ne uporabite, saj morda vsebuje plesen, ki je s prostim očesom ne vidite, kajti pri hrani kot je kruh, pecivo, torte in ostale pečene dobrote, se plesen lahko zaleze globoko pod površje.

Čeprav se nam zdi, da je kruh poceni, da je vseeno, koliko ga konča v smetnjakih, vseeno, predno ga zavržemo, pomislimo, da z vsakim zavrženim koščkom kruha zavržemo tudi vso energija in vodo, ki je bila potrebna za pridelavo žita in peko.

Še več koristnih informacij in tudi informacij o lokalnih kmetijah in pridelovalcih najdete na spletni strani lokalna kakovost. Sicer pa projekt financira  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Lektoriranje in priprava: Luka Kos, Špela K.

Foto: Foter.com

You must be logged in to post a comment.

Všečkajte našo stran