Intervju objavil

Intervju z Romanom Smogavcem: Optimizem in vizija sta me pripeljala nazaj

Le želja in hotenje nista vedno dovolj za uresničevanje ciljev. Pomembna je točno določena namera, ki je jasno opredeljena in usmerjena v cilj. Velikokrat se zgodi, da se človek žene za stvarjo, za katero na koncu ugotovi, da mu je pobrala precejšnjo mero energije. In če že ravno vmes minejo leta, so pa izkušnje tiste, ki postanejo nosilci nadaljnih odločitev. Kljub stran potem pa nas pravzaprav srčnost in predanost notranjemu cilju pripeljeta do izpolnitve.

Roman Smogavc je pomemben člen tradicije, ki traja že vsaj 100 let. Po 22-ih letih se je ponovno znašel tam, kjer je nekoč končal. Vsaj tako je mislil. Dobra presoja in izjemen čut za človeka sta mu pomagala do prepoznavnosti v svetu gostinstva. Danes vodja gostilne Pri šoferski mamici pravi, da je tradicija prva prioriteta, ki jo želi ohraniti. In ravno to je vzrok, da se je ponovno znašel na poti, ki pa jo tokrat nadaljuje z dovršeno vizijo.

Brez oklevanja se je Roman že kot srednješolec zavedal, kaj pomeni delo in denar. Ni veliko ljudi, ki se vsedejo v avto in odpeljejo za kruhom iskat možnosti za zaslužek. Optimizem, ki ga goji že od malega, mu je tako omogočil prvo resno delo v znani gostilni Pri šoferski mamici na Vranskem, kjer je takrat začel delati kot natakar.

jedi-19

Vaši začetki segajo daleč nazaj. Je bilo spoznanje, da je gostinstvo prava stvar za vas, prisotno že od malih nog ali ste se preprosto prepustili toku?

»Potihem sem si celo želel postati veterinar a pot me je kot vsakega otroka, ki še ne ve, kaj bi v življenju počel, odnesla drugam. Zanimivo je to, da sem se pravzaprav vedno videl kot oseba, ki je javno izpostavljena. Že od nekdaj imam željo po sodelovanju z mediji, še danes me mika delo na radiu. Po drugi strani pa sem nekako čutil, da mi gostinstvo daje priložnost za rast in učenje zato sem se odločil, da s tem nadaljujem. Rad sem v stiku z ljudmi, uživam v interakciji z njimi in na ta način še vedno živim v duhu »medijskega« komuniciranja, ki je zame prvobitnega pomena. Ne glede na to, kje in kdaj se nahajamo, celo življenje se učimo in le-ta nas vedno pripelje na pravo mesto ob pravem času. V mladih letih namreč težko razumemo kaj pomeni prepustiti se toku, v resnici sledimo vzgibom, ki se pojavijo pa čeprav ne vemo, kam nas bodo pripeljali.«

284_2

Po treh letih dela Pri šoferski mamici, je pokazal vodstvene sposobnosti, ki so mu omogočile, da je napredoval v vodjo lokala v Žalcu. Elisabeth Club, katerega takratni lastnik je bil znani gostinec Zvone Štorman, je deloval pod uspešnim okriljem Romana Smogavca nadaljnih 15 let. Ker pa se je kriza dotaknila marsikaterega segmenta, tudi gostinstva, je zaradi spremembe najemnika ostal v tej funkciji le še dobro leto.

Sprememba vas je pahnila v nov začetek. Kako ste se soočali s svojimi odločitvami v tem času?
»Nevzdržne razmere so me leta 2012 pripeljale do pomembne prelomnice, ko sem ugotovil, da je dejansko treba stvari spremeniti. Skozi dolga leta dela v gostinstvu sem se naučil izostriti čut za človeka. Z dobro presojo sem znal prodati točno tisto, kar je ta človek iskal. To mi je dalo moč, da sem kljub težkim razmeram vztrajal. Spoznal sem ogromno ljudi in le nekaj redkih, katerim sem zares zaupal in oni meni. Ko sem se dejansko prepustil, so me točno ti redki kontaktirali in me povabili v sodelovanje. Začel sem delati na ribniku v Miklavžu pri Taboru, znova kot natakar, čeprav ni bilo enostavno. A ker nisem imel veliko izbire, sem se prilagodil, v sebi pa postavil nove, bolj realne cilje, ki jih počasi uresničujem. V času moje zaposlitve smo dobili novega najemnika Matjaža Lesjaka, ki ima poleg ribnika v najemu tudi gostilno Pri šoferski mamici. Smešno, kako me je pot pripeljala nazaj, le da tokrat v drugačni obliki kajti po prenovi gostilne letos, sem bil postavljen za vodjo gostilne, kjer delam še danes.«

jedi-6

Težko si je zamisliti, da se včasih znajdemo na začetku, ki je nekoč predstavljal nek zaključek. Roman Smogavc je zagotovo eden najbolj primernih ljudi, ki se je po vseh teh letih znašel na mestu, kjer je začel nabirati izkušnje, sedaj pa jih po več kot dvajsetih letih z bogatimi izkušnjami lahko integrira v posel, ki ga opravlja. Kot pobudnik ohranjanja tradicije, si želi, da gostilna s tem ohrani dušo, hkrati pa nadgrajuje z novim. Točno to pa je v resnici počel s svojim življenjem tudi on sam, nenehno nadgrajeval samega sebe.

Lahko vas označimo za človeka, ki ve, kaj počne in kaj iz tega želi ustvariti. Kot vodja gostilne nosite odgovornost ne le za zaposlene, temveč tudi za vse ostalo, kar se pojavi na krožnikih gostov, vključno z njihovim zadovoljstvom. Kaj je glavna vizija vašega dela v gostilni Pri šoferski mamici?
»Počutim se dovolj izkušenega in sposobnega opravljati funkcijo, ki sem jo sprejel. Hvaležen sem za dano možnost. Prav tako razumem ljudi in težim k temu, da se veselijo obiska pri nas kajti, če bodo začutili, da delamo zanje in njihovo počutje le najboljše, se bodo vrnili. Glavno načelo je, da so vsi gostje enaki, kar pomeni, da se med njimi ne dela nobenih razlik, spoštovanje je prisotno do vseh ciljnih skupin. Kar se tiče mojega dela, ne gledam na vodjo gostilne kot opravljanje funkcije le v smislu avtoritete po principu »jaz sem šef«. Še vedno delam kot natakar, poleg tega pa sestavljam ponudbo jedi, tudi v tekstovni obliki, raporejam delovni čas kadra, sprejemam rezervacije, iščem nove dobavitelje, potencialne goste pa na prijateljski način vabim k nam tudi izven delovnega časa. Namreč, zavedam se kvalitete, ki jo nudimo in škoda bi bilo, da tega ne bi prepoznali tudi drugi. Misel, da gosti vzamejo našo gostilno za svojo, me prežema z radostjo, kajti na ta način vidim, da smo na pravih tirih. Pravzaprav je dejstvo, da kakršnokoli delo na sebi v bistvu reflektira navzven, v tem primeru na delo, ki ga opravljamo in kot poslušanje svojega srca, tudi delo samo pokaže v katero smer je treba iti.«

174_2

Novi okusi, novi izzivi, ki so drugačni od povprečja so prihodnost gostilne Pri šoferski mamici, za katero z dolgoletnimi izkušnjami stoji Roman Smogavc. Sorazmerno visok nivo delovanja gostilne je tisto, kar je namen doseči. Z dodatnimi izboljšavami, ki jih načrtno vpeljujejo, bodo tako uspeli privabiti različne kroge ljudi, od takih, ki jih zanima kmečki ambient v detajlni prestižni obliki do tistih, ki z užitkom pridejo posedeti le na skodelico kave in se bolj kot ambientu, predajo domačnosti. In to je pravzaprav cilj – da se vsak obiskovalec počuti domače in zadovoljno.

Obiščite prijazen kolektiv čudovitega ambienta ter nahranite svojo dušo z okusnimi jedmi in skrbno izbranimi vini slovenskih vinarjev. Več na www.soferskamamica.si .

 

Intervju zapisala: Alenka Zapušek

 

You must be logged in to post a comment.

Všečkajte našo stran